Birmanska skupina - Zoreče ali bodeče rože

V župniji Škofljica imajo birmanske skupine že kar dolgo zgodovino. Prejšnji župnik Peter Kvaternik je od leta 1980 v tej smeri razvijal mlado župnijo in povabil delovne mlade laike za vodenje birmanskih skupin. Bil sem povabljen v prvo skupino, ki je orala ledino na tem področju, saj ni bilo ne pripomočkov ne izkušenj. Veliko časa in energije smo voditelji uporabili, da smo najprej sami dojeli, kaj hočemo početi z birmansko skupino, kaj je njena posebnost ipd.

Vsaj 10 generacij mladih je v naši župniji šlo skozi birmanske skupine. Kako velika naložba! Najbrž bi vsi radi videli kolikšne so obresti oziroma profit, če se izrazim po menedžersko.

Odgovor je zelo jasen - BIRMANSKE SKUPINE so PRILOŽNOST ter BLAGOSLOV za župnijo, starše, voditelje in birmance. Dokler so le NEPRIJETNA NALOGA IN BREME, niso nikomur v blagoslov. Prepričan sem, da je v prvi vrsti župnijsko občestvo tisto, ki bdi, moli in spremlja birmansko skupino. Iz nje se tako kot iz matične družine osamosvajajo mladi verniki z novo vlogo in nalogo ali pa jo za zmeraj zapustijo, ker v njej niso dobili svoje priložnosti ob primernem času. Pomembno je, da to župnija spozna in da je tudi ŽPS vključen v spremljanje birmanskih skupin, še posebej, ko birmanci sodelujejo pri evharistiji ali drugih dejavnostih v župniji. Zagotovo pa je najbolj celovito spremljanje molitev in žrtve za blagoslov. Birmanska skupina ni podaljšan verouk, zato ne sme biti šolsko naravnana.

Bistvo birmanske skupine je, da postaja živa verska skupina, v kateri se dogaja nekaj, kar je pomembno za življenje vsakega birmanca. Nujno mora priti do izraza vprašanje: ALI IMA SMISEL BITI DANES VEREN? Skupina mora prerasti pritiske, da gremo k birmi le zaradi običaja in staršev ali celo botrov. Moja izkušnja je, da se notranja potreba po živi veri prebuja zelo počasi . Čas je zavetnik birmanske skupine. Zagotovo je to priložnost, da se v mladih začenja prebujati nekaj lepega - svetega. Ni metode in modela, kako naj se to zgodi. Voditelj je motor, tisti, ki prebuja iskrice VERE, in animator, ki si upa vključevati starše in župljane v ta proces zorenja.

Birmanci, starši, župljani in voditelji so štirje različni igralci v zorenju mladih na prejem svetega duha. Žal se pogosto preveč obremenjujemo s tem, kaj bodo morali birmanci znati, koliko časa bodo zgubili za priprave, koliko bo birma stala... Premalo govorimo o priložnosti za razcvet vere pri mladih, o vlogi staršev ter o priložnosti za poglobitev njihove vere, o vlogi župnije kot duhovne podpore in o liku birmanskega voditelja.

Birmanski voditelji smo animatorji. Najpomembnejši so birmanci in njihovi starši. Starši so velikokrat preobremenjeni in zato pripravo ne zmorejo videti kot priložnost za njihovo rast v veri. Tako teža bremena in odgovornost za versko rast mladih v veliki meri pade na birmanske voditelje in župnika.
Birmanski voditelji so lahko s svojo osebnostjo žive PRIČE vere, upanja in ljubezni. Pričujejo, da jim vera nekaj pomeni, da je Kristus temelj, na katerega stavijo, da jim je maša prava duhovna hrana in da jim je Sveto pismo orientacija za življenje.
Vendar ne gre brez staršev, ki morajo postati močna opora (ne več nosilni steber) za svoje mladostnike, ki jih zelo rabijo pri osamosvajanju in dozorevanju v osebni veri, ki presega tradicionalne oblike.

Župnijsko občestvo je odprta hiša, v kateri lahko zaživi mladostnik z novo vlogo in nalogo.

Pripravil Imre Jerebic