Žegnanje

Zvrst: 

 

 

 

 

 

ŽEGNANJE

 

 

Največji praznik župnije /občine/ je bila svoje dni proslava obletnica posvetitve (žegnanja) cerkve, predvsem farne, pozneje in do današnjih časov pa zlasti proslava godu cerkvenega zavetnika ali patrona, ki jo obhajamo navadno v nedeljo po svetnikovem koledarskem godu.

Že pogani so svoje templje slovesno posvečali, tudi kralj Salomon je posvetil tempelj z velikimi slovesnostmi in po zmagi krščanstva so se pojavili posebni obredi posvečevanja bogoslužju namenjenih krajev, sprva samo oltarjev, pozneje cerkvenih poslopij. Dan posvetitve so slovesno obhajali vsako leto. Že od 9 st. naprej je to zapovedani praznik za vsako župnijo. Udomačila se je navada, da so na zvoniku razobesili zastavo, po tleh v cerkvi so natrosili zelenja ter okrasili oltar in prižnico.

V naših krajih so žegnanja postala ljudska slavja z vsemi prijetnimi in tudi slabimi stranmi. Zato so jih marsikje tudi prepovedali za nekaj let ali celo desetletij. Jožef II avstrijski cesar pa je vsa žegnanja v svojem času prenesel na  tretjo nedeljo v oktobru. To mnogim ni bilo všeč, vendar imamo še danes za župnije, ki ne vedo kdaj so posvečene njihove župnijske cerkve, žegnanje na to nedeljo. Ljudstvo s tem ni bilo zadovoljno. Po istem načinu pa so začeli obhajati farnega zavetnika – patrona župnijske cerkve. Tako se je tudi na to slavje preneslo ime žegnanje. Tako imajo tudi danes nekatere župnije kar dva žegnanja. Žegnanje ob posvetitvi cerkve in žegnanje ob zavetniku cerkve. Tako je nastalo malo in veliko žegnanje. Slavje ni na sam dan posvetitve temveč na nedeljo, ki pride po dnevu posvetitve.

V Sloveniji imamo za žegnanje zelo različna imena /cerkvanje, lepa nedelja, proščenje, opasilo, obnašanje, šagra , Cahejeva nedelja – po evangeliju, ki se bere za to nedeljo.

Spodobi se , da se veliki prazniki proslavi z boljšim kosilom in z zabavo. Po kmetih je bil ta dan gotovo meso na mizi, mladina pa popoldne hiti na ples. Marsikje so se ohranila rekla, kratke zbadljivke, če so šli na šagro – žegnanje – v Zadobrovi – gredo na godljo, v Kašlju na zajca, na Sapu na mačka, v Šmartnem na kolerabico…na uš… Da je treba ta dan imeti bolj pogrnjeno mizo moramo seči daleč nazaj v preteklost  do predkrščanskega žetvenega praznika, to je dan zahvale za dobro letino. Ker je dobra letina, pa se lahko tudi nekaj več zaužije in poje.

Ob praznovanju žegnanja pa so marsikje priredili tudi razne sejme z najrazličnejšo robo za prodajo  /od živih živali do pokrajinskih kartic in svinčnikov. Starejši se še prav gotovo spomnite mnogih lectarjev, ki so prodajali ob žegnanjskih nedeljah ob cerkvah. Vse to pa je močno preganjala Titova oblast in partija, ponekod pa tudi duhovniki. Škoda, da ni več teh srečevanj, povezovanj. Iskati bi morali nove možnosti in načine za skupno sodelovanje.

Seveda je bil prvi namen žegnanja cerkveni praznik, vendar pa je bila svetna oblast tista, ki je skrbela za red in mir. Gosposka je semenj razglasila in poskrbela za »policijski nadzor« in ob tem sprejemala tudi neke dajatve od štantov. Imeli so tudi prodaja plesov. Do prvega plesa je imel pravico glavar ali župan. Plese so prodajali godci.

Da je prihajalo na žegnanju – semnju do nemirov, izgredov, pretepov, ki jim je botrovala preobilna pijača, je razumljivo. Gosposka je večkrat prepovedala točiti alkoholne pijače, včasih pa žegnanja sploh. Že Primož Trubar se je hudoval nad žegnanji, kjer, da »plešejo, pijančujejo, bijo inu često z beticami, z rantami, s koli, s kamenam inu z meči vmej sebo odpustke dile. Cerkev samih žegnanj ni prepovedala, ampak jih je črtala s seznama zapovedanih praznikov. Prizadevala si je da bi omejila ob žegnanju ples, če že ne odpravila. Ni pa bilo žegnanja brez  posebne pesmi zvonov. Umetnost smo zato izumili Slovenci – pritrkovanje. Vse to je pripomoglo k prazničnemu vzdušju.

NCNG  + Ivanka Beltran

To, da gredo naša dela z nami, je pretresljiva resnica, ki daje smisel in polno vrednost zemeljskemu življenju. Vse življenje je povezano tudi z zadnjo odločitvijo.

Ob smrti naše drage sosede in prijateljice so darovali za maše in za potrebe cerkve: družina Kržič, družina Ižanec, družina Buh, družina Vesel, družina Perušek, družina Gradišar, družina Jaklič, družina Centa, družina Blatnik, družina Potočnik, družina Intihar, družina Žužek in družina Zakrajšek.

Vsem se zahvaljujem, dobri Bog pa bo vam povrnil ljubezen do rajne Ivanke. Naj počiva v miru.

 

Evropsko srečanje mladih

Mesto Basel leži na tromeji – Švica, Francija, Nemčija. Vabijo taizejski bratje. To je prvovrstna izkušnja vesoljne Cerkve. Pokaže se tudi gostoljubje domačinov. Papež Frančišek je v Krakovu na Poljskem povabil »naj vstanejo s kavča«. Prijavite se do 28 novembra. Omejitev je od 16 – 35 leta. Cena za prevoz je 114€ v Baslu pa poravnate še solidarnostni prispevek, ki je 65€. Na plakatu v avli pa lahko preberete o nekaterih stvareh, ki so uporabne in koristne za mladega kristjana /Miklavž, za dejavne mlade, ob birmi…/.Naj Gospod obilno razliva svoj blagoslov na vaše delo.

 

Sakralni abonma 2017/2018

Sakralni abonma poteka v okviru društva Schellenburg po okriljem uršulink v Ljubljani. Prvi del bo v cerkvi sv. Jakoba, v letu 2018 pa v uršulinski cerkvi sv. Trojice. Pripravljenih je 8 koncertov. Sodelovali bodo zbori cerkveni, ljubiteljski, akademija za glasbo. Skozi glasbo bodo predstavili tudi cerkveno leto – Bog se razodeva preko lepote umetniških del. Vstopnine za koncerte ni, želimo omogočiti dostop vsem, ki imajo radi glasbo in se preko nje srečujejo z Bogom. Več pa si oglejte na oglasni deski v naši avli . Lepo vabljeni pevci, glasbeniki, tudi mladi iz srednjih šol lepo vabljeni.

 

Duhovna akademija

Tudi letos bo potekal na Teološki fakulteti tečaj duhovne akademije, to je neformalno izobraževanje odraslim /predvsem v 3 življenjskem obdobju, za življenjsko rast utemeljeno na krščanskem izročilu in

duhovnosti. Predavanja bodo vsakih štirinajst dni. Prvo srečanje je bilo že v četrtek 12.10 ob 18 uri. Predavali bodo znani strokovnjaki iz duhovnega življenja. Prispevek za vsa predavanja znaša na posameznika 30€. Vpis poteka do konca oktobra 2017. Lani se je prijavilo 162 slušateljev. Vabljeni k sodelovanju. Prijavnico dobite v naši avli na pultu ali pa se prijavite kar elektronsko www.duhovna-akademija.si.

 

Sprejem  otrok v Cerkev

K temu dejanju vabim vse starše, ki še niso dali krstiti svojih otrok. Biti član Cerkve je velikega pomena in je tudi pot življenja in rešenja za večnost. Ne odlašajmo s krstom, ne izgovarjajmo se na vse mogoče stvari. Ne delajmo tega dragi starši, da bi otroci ostali brez prvega in najbolj pomembnega zakramenta, ki odpira nebeška vrata. Božja milost pa nam daje moč, da bomo po svojih močeh tudi Bogu odgovarjali. Prijavite otroke za krst.

 

Seja ŽPS v četrtek 19. 10. ob 20 uri.

Vse leto se bomo pogovarjali kako lahko prenašamo vero iz roda v rod. Tokrat nam bosta temi predstavila Urška in Klemen, Bog stopa v družino po ljubezni – Odnosi v družini so odsev našega odnosa do Boga. Vabljeni! Spomnim pa vas tudi na srečanje, ki bo v Šentvidu 21.10. ob 9 uri. Pridi!!

 

Godovi in mašni nameni 16.10. – 22.10. 2017

pon. Marjeta……….za+ Marija Metelko, 7 dan, ob 18 uri

tor.   Anton…………za + Marija Okoren, ob 7.30 zj.

sr.    Luka………… ..v zahvalo Mariji , v domu ob 15.3o

                                   za + Janez Podržaj, obl. ob 18 uri

čet.   Pavel…………..za + Kaja Bučar, ob 18 uri

pet.   Irena…………..za + Anton Korevec, ob 18 uri.

Sob.  Urška……..za sosesko Lanišče v Lanišču, ob 18 uri

Ned.  misijonska…ob 8 uri za žive in mrtve farane

              ob 10 uri v čast sv. Uršuli za kraj Lanišče