Mimo Boga

Zvrst: 

 

 

MIMO    BOGA

 

Zanimala me je vsebina slovenskega filma »Odpadnik«. Opazil sem da je v njem Bog popolnoma odsoten. Boga samo na nesramen način imenujejo italijanske kletve. Zgodba nezadržno drvi mimo Boga navzdol v strašni prepad.

Nastopajo namreč voditelji  tovarne, ki so povezani v sebično klapo. Kot člani ZK so privilegirani. Močneje so zaskrbljeni za svojo korist kot za tovarno. Zato družno postanejo goljufi in tatovi. Z delavci pa ravnajo kot s svojim slepim orodjem.

Edini človek iz višjega sloja v tovarni, ki gara za tovarno in ne zase je pripravljen delati po cele dneve, ne da bi zato dobil večjo plačo. Vendar pa neprestano, dosledno razkrinkava privilegirane goljufe. Oni pa ga sovražijo, onemogočajo, porivajo od sebe proč.

Vse že kaže, da se bo tudi v tem filmu ponovila prastara zgodba o zatiranem pravičniku, ki se običajno konča z usmrtitvijo pravičnega in njegovim svetniškim mučeniškim sijem. Najmočnejše se ta zgodba dogodi v Kristusovem zemeljskem  življenju. Uganko  te zgodbe Kristus razreši z zmago nad smrtjo z obljubo vstajenja ljudem, s svojim vstajenjem in poveličanjem, ki torej dokazuje, da ima zadnjo besedo Ljubezen in

večno življenje in ne smrt. V filmu »Odpadnik« pa se ne ponovi prastara zgodba o nedolžnem pravičniku, kaj šele Kristusovi podobna zgodbi. Glavni junak tega filma ni nikakršen vernik. Razmišlja pozemsko. Zgolj pozemsko. Mimo Boga. Mimo Kristusa. Zato nič ne odpušča. Ne upa proti upanju. Zato pobesni, ko se nanj začne valiti usoda dokončnega razočaranja, ko ga barabe kaznujejo zato, ker je dobro hotel. Pade v popolno temo. V popolno sovraštvo do pokvarjencev, ki imajo vajeti v rokah. Zato jih postreli in z eksplozijo raztrešči v gorečem avtomobilu tudi samega sebe.

Ta idealist v boju za pravičnost brez Boga ima prav zaradi  boja za pravičnost na sebi nekaj svetega. Tu se ga je dotaknil Bog, čeprav on sam tega ne vidi. Vendar pa ob tej dobri lastnosti zapada v krute grehe, ki naposled vse dobro, kar je naredil, uničijo. Z ženo sta sovražno sprta. Zakonsko zvestobo prelamlja z grobimi prešuštvi. Brez pridržka se preda sovraštvu. In obupu. Ubijanju. Samomoru. Nihilizmu.

Na obisku pri neki družini sem stopil v sobo mladega človeka. Stena nad mizo je bila polna slik ljudi, ki jih je ta mlad človek občudoval in cenil. Vendar te slike niso bile razmetane. Presenetilo me je, ko sem v središču teh slik zagledal Kristusa, vse ostale slike pa so bile razporejene okrog njega. Videl sem, da fant najbolj ceni Kristusa. Zato ga je postavil na prvo mesto, v središče vsega. Po obrobju  pa sem videl tudi slike ljudi, ki nimajo s Kristusom nobenega opravka. Vendar je fant na njih odkril nekaj kar ga priteguje. Zato je tudi te slike  postavil v to svojo kompozicijo in jim je s tem odredil  določen odnos do Kristusa.

Tako obupno stanje brez rešitve, ki ga prikazuje film »Odpadnik«, ki se prav v današnjem času tako pogosto pojavlja kliče po rešitelju, po Odrešeniku. Nešteto zgodovinskih dejstev izpričuje navzočnost Svetega, navzočnost Boga, v orjaških dejanjih vere sredi najbolj obupnih položajev. Vendar priložnost za svetost niso samo teki težki trenutki življenja, temveč tista prava vsakdanjost – isti pritiski, iste skrbi, iste krivice, iste težave … vse to je lahko tista grozna vsakdanjost. Brez odpuščanja, brez ljubezni, brez ponižnega dela za spreobrnjenje, brez prizadevanja ni rešitve. Jezus je zmagal na križu po trpljenju in smrti.

Bela nedelja – nedelja božjega usmiljenja

Oznanilo o božjem usmiljenju, ki je staro toliko kot samo krščanstvo, je postalo posebej aktualno za naš čas v povezavi z poljsko redovnico  Favstino Kowalsko, ki je živela v prvi polovici prejšnjega stoletja. Njej se je Jezus večkrat razodel in ji naročal naj poskrbi, da se bo v vsej Cerkvi na prvo nedeljo po Veliki noči uvedel praznik Božjega usmiljenja. V njenem obširnem Dnevniku v katerega si je zapisovala Jezusove besede, beremo tudi tole naročilo: »Hočem, da je praznik božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo opravil sv. spoved in prejel sv. obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje. Vabljeni k spovedi in sv. obhajilu na samo belo nedeljo.

 

Zakonska skupina

Vsak mesec se srečujemo in iščemo pomoči za skupno rast. Zakonca si drug drugemu pomagata na poti z besedo in tudi delom…Pot po kateri nas vabi Cerkev je pot svetosti, tega cilja pa ne moremo nikakor doseči čez noč. Pomembno je, da po tej poti hodimo z Bogom in gojimo ljubezen do njega in bližnjega. Gotovo bomo na tej poti poglabljali rast svoje vere v živega Boga in v sebi odkrivali Božjo podobo, ravno to pa je tudi cilj svetosti. Vsem vernim bratom in sestram so postavljeni mnogi znaki, da bi lažje dosegli cilj svojega življenja – to je večna sreča v Bogu. Vabljeni na skupno srečanje v ponedeljek 13.4. ob 20 uri v zakristiji.

 

Srečanje za starše prvoobhajancev – torek 19.3o

Ker so verska praznovanja posebej pa še zakramenti  povezana s simboli jih skušajmo vedno znova razumeti in iti k globljemu razmišljanju, kar sicer vidimo. Ustavili se bomo ob treh simbolih – krstni sveči, obleki in družinski mizi. Vse to nas vadi tudi k globljemu razumevanju slavja.

Zdaj je pred nami tisti veliki dan, na katerega smo se vsi pripravljali, najprej otroci, nato vi, spoštovani starši, mi kateheti in končno vsa župnija, ki bo v svojo sredo kmalu sprejela nove osebe, ki bodo skupaj s preostalim občestvom pristopale k mizi Božjega kruha. Prvič bo v srca otrok  po svetem kruhu  vstopil dolgo obljubljeni gost – Jezus. To bo za otroke in za vse nas velik praznik. Pridružimo se jim pri njihovi sreči. Pristopimo tudi mi k studencem  Božje milosti. Naša molitev in zgled pa naj spremljata otroke na poti vere in zaupanja v božjo ljubezen in njegovo varstvo. Srečanje bo v torek ob 19.3o v zakristiji. Vsi starši pridite!

 

Srečanje za starše birmancev – sreda ob 19.3o

Včasih razmišljamo, da bomo birmancem dali nekaj drugačnega kakor živijo v svojih družinah je prav tako nesmiselno kot »reševati« ribo  zunaj vode. Birmanec je s svojim življenjem  tesno povezan z svojo družino. Največ kar bomo lahko dosegli, da

lepo govorimo in da predlagamo marsikaj dobrega in koristnega, dejansko pa bodo posnemali svoje starše. Saj skoraj ne morejo drugače. Rešitev je samo ena, brez družine ne moremo skoraj nič. Kako lepo bi bilo, ko bi se v pripravo na birmo vključila vsa družina, tako imajo ponekod na hrvaškem.. Tudi razne terapevtske skupine ubirajo prav taka pota /alkoholiki/.

Uvajanje v življenjsko krščanstvo ni samo priprava na birmo, temveč je neprestan trud vsakega posameznika do konca življenja. Vabim vas na srečanje, ki bo v sredo ob 19.3o v zakristiji.

 

Redna seja ŽPS – četrtek

Še zadnji dve temi imamo pred seboj – moja pripravljenost za odpuščanje in spravo in  sprava v naši župniji. Vse to je za nas verne in za vso našo domovino veliko delo, ki ga skušamo reševati in pripeljati h končni rešitvi. Temo pripravi Anton Mušič – str. 61 – 68. Seja bo v četrtek ob 20 uri. Spored seje prejmete po e – pošti.

 

Slomškova bralna značka

Še zadnjič letos vabim, vse pridne bralce na srečanje, ki bo v soboto 18. aprila ob 9.3o v pevski sobi. Seznam knjig primernih za posamezno starostno skupino otrok, je prilepljen na oglasni deski pred učilnico in pred vhodom v cerkev. Da bo druženje prijetnejše, bomo izvedli tudi pomladno ustvarjalno delavnico. Prijazno vabljeni vsi malčki in vsi šolski otroci.

 

Godovi in mašni nameni 13. 4. – 20.4. 2015

pon. Martin…….za + Janez Zakrajšek, ob 19 uri

tor.  Lidvina……za + Majda Štaba in ++ starše, ob 7.3o zj.

sr.    Helena…….za + Marija Peteh, 30 dan, ob 19 uri

čet.  Bernardka…v čast MB za pomoč, na Gum. Ob 18 uri

                             za + Marija, Jože Škrabec, obl. ob 19 uri

pet.  Robert……..za + Franc Gruden, ml. Prim. ob 19 h

sob.  Evzebij…….za + Marija Tomažič, obl. ob 19 h

ned.  3 vel. ned…..ob 8 uri za žive in mrtve farane

                              ob 10 uri za + Janez in Pepca Žitnik

Starši, prijavite otroke za krst, ki bo v maju. Vabljeni.

Srečanje z nadškofom bo v petek 24. aprila ob 18 uri.