Nismo sami

Zvrst: 

 

 

 

 

NISMO   SAMI

 

 

Neki slovenski škof je takole zapisal o misijonu:

Kot škof opazujem pri vizitacijah na terenu in v pogovoru z župnijskimi sveti strahotno neznanje o veri, o verskih resnicah, o nalogah cerkve pri odraslih vernikih, ne samo pri tistih, ki malokrat zaidejo v cerkev, temveč tudi pri bolj rednih obiskovalcih cerkve. Človek se zgrozi. Tudi ob najbolj osnovnih verskih resnicah moramo velikokrat ugotoviti, da znajo otroci veliko več kakor njihovi starši. Spomnim se prakse svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Ko je prišel na vizitacije, je vedno najprej spraševal birmance in otroke in so odrasli poslušali. Potem pa je začel spraševati odrasle, pa so otroci poslušali. Takšna je bila vizitacija pred leti. Mislim si, kaj če bi ob kakšni priložnosti, to napravil jaz sam?

Drugo vprašanje kar se mi zdi zelo pomembno vprašanje večnega življenja, posmrtnega življenja. Na velikonočno soboto je časopis Delo /pred leti/ objavilo statistiko in tam je bilo vprašanje: Kaj mislite o posmrtnem življenju? Vemo kdo je spraševal, zakaj, vemo, koga  /take ankete je treba jemati z rezervo/ vendar je bilo ugotovljeno 54% anketiranih je odgovorilo: Ne verjamem v posmrtno življenje. In vendar prihajajo k maši in praznujejo veliko noč in izpovedujejo vero »verujem v vstajenje in večno življenje«. V praksi je drugače. In če gledate to številko v evropskem merilu, je ravno tolikšna…Zato je potrebno, da se o tem govori ravno pri misijonih… Morda bi bilo prav, da bi znova uvedli versko izobraževanje za odrasle in ne za otroke, kakor so nekoč že imeli nedeljski popoldanski verouk za starše in odrasle. To je bilo permanentno  izobraževanje v krščanstvu. In tega nam manjka.

Ob vsem tem pa je prišlo še do pojava močnega liberalizma, gospodarskega in moralnega, političnega in verskega. Vsak gleda na to s svojega zornega kota. Pa tudi indiferentizem; tista nedotaknjenost, kot, da se nas nič ne tiče. Vsi vemo, da je komunizem padel in je pustil za seboj »veliko praznino«, da ni mogel izpolniti tistega, kar je obljubljal in v to praznino, ki je velik izziv za katoliško Cerkev, za nas oznanjevalce evangelija, so vdrle te stvari.

Vsekakor je potrebna dobra priprava na misijon, molitev, animacije, sodelovanje pred misijonom, z župnikom, z ŽPS, z komisijo ki pripravlja misijon, z misijonarji, ki bodo vodili misijon, pa tudi z posameznimi vidnimi osebami kraja, kjer se bo misijon odvijal. Prav tako se misijon ne konča z zadnjim dnem misijona, takrat se odraža misijon na vernikih in vseh, ki so misijon obiskovali.

Pri sodelovanju laikov so zelo pomembna pričevanja /pohvalno/. Ta pričevanja prihajajo z različnih področij /pričevalci vere, spreobrnjenci, zakonski pari, spreobrnjenci od najrazličnejših zasvojenosti, sodelavci s področja karitativne dejavnosti…/.

Nikakor ne smemo pozabiti na mlade, to je neizkoriščena moč. Mladi so zelo naklonjeni, odprti in pripravljeni sodelovati, če jih pravilno in pravočasno navdušimo.

Iščemo sodobnih načinov, kako spregovoriti današnjemu človeku z jezikom današnjega, mnogokrat zelo materialističnega sveta. Zato težko sprejema transcendenco, verske in moralne norme in v poslanstvu Cerkve vidi kratenje lastne svobode.

Pred desetletji so bili misijoni zares temeljiti verski posegi  v življenje naših ljudi. Velik poudarek so dajali moralnim normam, kar je posebej prihajalo do izraza pri stanovskih govorih, pri misijonskih spovedih in tudi pri osebnih pogovorih. Ohranimo, kar je primerno za današnji čas, ter iščimo tudi novih načinov. Torej: novo in staro.

Misijon je veliko dogajanje, ki globoko poseže v mnoga srca: goreče še bolj navduši, mlačne prebudi, hladne vznemiri, da vsaj čutijo domotožje po gorečnosti. In že to je nekaj.

Nadškofijski referat za versko izobraževanje odraslih

Adventna predavanja 2017 – dvorana TF – Poljanska 4 – ob 19.3o

Predavanja si sledijo po dnevih – ponedeljek 11.decembra – nadškof Stanislav Zore – prenos vere v družini; v torek zakonca Snoj Pavel in Marija – moč družinske molitve; v sredo p. Viljem Lovše Dj – Jedro življenja družine, ki zmore ohraniti vero v potomstvu in še zadnji dan v četrtek dr. Rudi Koncilja – Boj za čisto srce prinese trdno vero. Poslušalci lepo vabljeni. Imamo veliko ponudbe, izkoristimo jo.

 

 

Upaj si!

Naslov letošnje adventne akcije je »Upaj si!«. V današnjem času večkrat prevladuje mnenje, da je vse slabo, da se dogaja samo hudo. Mi pa želimo pokazati, da je v nas in v našem okolju še vedno prisotno dobro, ki izvira od Boga. Dobrota in solidarnost, pogum posameznikov za dobra dela in kako lahko k spremembi na boljše vsak izmed nas, bodo teme, izpostavljene v tedenskih video prispevkih in drugih objavah tokratne akcije #deliJezusa. Prispevki so objavljeni na strani pridi.com. Premagaj strah, preženi predsodke, ne obupaj prehitro, nisi sam… Upaj si! Nasmehni se in deli veselje. Išči dobro v ljudeh. Bodi sprememba.

 

Marija trka na naša vrata.

Adventni večeri so res prijetni v družbi Jezusove matere Marije. Skupaj pridejo prijatelji, pevci in molivci in častilci Marije. Danes kar pogosto slišimo besede, današnji človek se premalo druži. Vsi imamo zelo lepo priložnost da se med seboj bolj povežemo, smo si drug drugemu bližji, se ob drugem poveselimo, seveda pa je tudi naša skupna naloga, da vse to podkrepimo z molitvijo, čaščenjem Boga in zahvale materi božji. Iz tega potem rastejo tudi pravi odnosi, spoštovanje, odpuščanje, prijetni sosedski odnosi. Izkoristimo te lepe priložnosti, ki jih imamo na poti življenja. Nekaj mest je še prostih.

 

Maša na 4 adventno nedeljo

Ker je letos ta zadnja nedelja v adventu že povezana z božičnim praznikom in da ne bo to kar kopičenje maš, bo na samo nedeljo maša dopoldne ob 8 uri, ob 10 uri maše ne bo, ker je potem zopet maša ob 20 uri že božična, nato

 o polnoči in še na sam božič in sveti Štefan po dve maši. Upam, da zaradi tega ne boste imeli težav se udeležiti ta dan sv. maše. Ob 10 uri je ne bo!

Zahvala – Upam si trditi, da ste bili vsi veseli obiska sv. Miklavža. Res, da ni imel za vsakega polno košaro daril, pa je bilo veselo in prijetno srečanje z njim in tudi z mnogimi prijatelji iz soseske. Vam, ki ste ga obiskali in tudi samemu Miklavžu se zahvaljujemo. Obljubil je da pride tudi prihodnje leto, če Bog da!

 

Mašni nameni

Marsikod poznajo lep običaj, tudi pri nas, , da se naročen mašni namen opravi tudi izven domače župnije. Te mašne namen duhovniki posredujejo škofu ali duhovnikom, ki nimajo dovolj mašnih namenov, so na težjih župnijah, bolni duhovniki, zaposleni po škofijskih uradih, v misijonih. Tako vaš namen ni le izraz skrbi za domačega duhovnika, ampak tudi za vse duhovnike. Tokrat sem oddal te mašne namene: Hilda Kraškovic x 2, Ivanka Golobič x 2;Ivanka Volkar, Marija Okoren x 2; priporočene v molitev x 2; Leopold Marinčič, Anton Hosta, Ernest Fabijan, Kaja Bučar x 2 in Janez Belcijan. Hvala vsem za maše.

 

Sodelavci Trikraljevske akcije.

Akcija bo potekala po prazniku sv. Štefana, Mladi prijavite se  od petega do 9 razreda. Pomagali boste misijonarjem in otrokom, ki so pomoči potrebni, Javite župniku.

 

Godovi in mašni nameni 11.12. – 17.12. 2017

pon. Damaz………za + Franc Skubic, obl. ob 18 uri

tor.  Pij……………za + Janez Korošak, ob 7.3o zj

sr. Lucija………..za ++ priporočene v molitev, ob 15.3o

                             za + Jože Lavka, obl. ob 18 uri

čet. Janez………..za + Anton Zupančič, ob 18 uri

pet.  Krizina…….v čast MB za zdravje, ob 18 uri

sob.  Ado… ..za + Janez, Tončka Skubic, obl, ob 18 uri

ned.  3 adv. ned….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                               ob 10 uri za +Leon Henigman