Pomen svetih vrat

Zvrst: 

 

 

 

POMEN    SVETIH   VRAT

 

 

Drugo znamenje je odpiranje svetih vrat, ki so bila prvič odprta v baziliki Presvetega Odrešenika v Lateranu, ob jubileju 1423. Vrata označujejo prehod, ki ga mora vsak kristjan narediti od greha k milosti. Jezus je rekel: »Jaz sem vrata« (Jn 10,7).. Vsak pride k Očetu le po njem. On je edini odrešenik, ki ga je Oče poslal na svet za odrešenje sveta.

Prehod preko vrat je priznanje odgovornosti, da je Jezus Kristus okrepitev vere vanj, da bi živeli novo življenje. Gre za odločitev, da svobodno izbiramo in nekaj pustimo za seboj in šele tako dosežemo božje življenje.

Papež Frančišek tako želi, ko bomo stopili skozi vrata nas bo objela božja ljubezen in se bomo tudi sami obvezali, da bomo tudi mi usmiljeni z drugimi, kakor je Oče z nami. Prvič v zgodovini so bila odprta tudi vrata stolnih cerkva  in večjih romarskih središč. Pri nas je bilo odprtih 14 svetoletnih vrat.

Sestavni del jubilejnega leta so tudi odpustki. »V odpustkih se izraža polnost božjega usmiljenja, prvenstveno izraženo v odpuščanju krivde. Cerkev redno naklanja odpuščanje v zakramentu sprave in pokore. Cerkev je znamenje žive božje navzočnosti na zemlji, ki se sklanja k slabotnemu človeku, da bi ga objela s svojim usmiljenjem. Cerkev ravno po odpustkih kaže posebno ljubezen do grešnikov – dosežena sprava, spoved grešnika ne izključuje  raznih posledic greha, katerih se moramo  in moremo očistiti. Z odpustkom je skesanemu grešniku odpuščena časna kazen za že odpuščene grehe glede na krivdo. Papež Frančišek je o tem zapisal: »Doživeti odpustek svetega leta pomeni približati se Očetovemu usmiljenju z gotovostjo, da se njegovo odpuščanje razteza na vse življenje vernika. Odpustek pomeni, da izkusimo  svetost Cerkve, do koder seže božja ljubezen.

 

Običajno za velike in male grehe, čeprav so ti odpuščeni, ostanejo časne kazni, to je nezdrava navezanost na stvari. Za odsluženje teh kazni bomo trpeli v vicah, če ne bomo zanje zadostili že na zemlji ali pa se jih rešili s prejemom odpustkov.

 

Časne kazni se nam odpustijo tudi z deli usmiljenja in ljubezni, z molitvijo in različnimi oblikami molitve in pokore, s potrpežljivim prenašanjem trpljenja in preizkušenj ter z vedrim sprejemom svoje smrti /Katekizem 1472 – 1473). Cerkev hoče s tem ne samo priti na pomoč kristjanu, ampak ga tudi spodbuditi k delom pobožnosti, pokore, ljubezni…

Ker so rajni del tega istega občestva, jim moremo pomagati s pridobivanjem odpustkov zanje, da bi bili oproščeni časnih kazni, ki jih dolgujejo za svoje grehe.

 

Pogoji za prejem popolnega odpustka:

1/ Biti moramo v božji milosti

2/ Treba je imeti namen, da jih hočemo prejeti

3/  Izpolniti moramo predpisano delo in to ravno na predpisani dan

4/  Nenavezanost na noben greh

5/  Prejem zakramenta pokore  /več dni prej ali pozneje/

6/  Vreden prejem sv. obhajila

7/   Molitev po namenu sv. očeta

 

 

Papež daje poudarek še duhovnim in telesnim delom usmiljenja.

Odkrijmo znova dela telesnega usmiljenja: lačne nasititi, nage obleči, popotnike sprejemati, bolnike obiskovati in mrliče pokopavati. Tudi na duhovna dela usmiljenja ne smemo pozabiti: zmotne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, za žive in mrtve Boga prositi, žaljivcem  iz srca odpustiti…

Nedelja Jezusovega krsta  - Kristjan ne more biti sam

Starši prinašajo svojega novorojenca v Cerkev. Z vami bo stopil v Cerkev Jezusa Kristusa. Cerkev je skupnost. Takšno je Jezus hotel in ustanovil Kristjan ne more biti sam zase. Postati kristjan pomeni vstopiti v bratsko skupnost, v kateri so vsi vzajemno povezani v istem Kristusovem življenju. Ta skupnost je širša kakor vaše ognjišče. Zato bosta pri krstu vašega otroka tudi boter in botra, ki ste ju izbrali in še sorodniki, prijatelji, znanci…

Postavimo si vprašanje: »Kaj meni pomeni skupnost Cerkve? Kaj lahko pričakujem od te skupnosti? Kakšne dolžnosti imam do te skupnosti? Mi to kaj pomeni, da pripadam prav določeni skupnosti, župniji /škofeljski, šmarski, ižanski…/. Kakšne talente mi je dal Bog, da jih uporabim v ta namen? Vse to so tudi vprašanje, ki naj si jih kristjan večkrat zastavi, še posebno ob nedelji Jezusovega krsta.

 

Januar – mesec verskega tiska

Nismo več v časih, ko je težko dobiti knjigo ali mesečno revijo ali pa dnevnik. Ves ta tisk nam prinaša v naše življenje »novo, vznemirljivo, zabavno, iskajoče…Vse to danes mnogi iščejo že na modernih sredstvih – računalnikih, fejsbuku, internetu…Vse to pa kaže, da si človek vendar želi novic o dogodkih iz sveta – za to da vem kaj se dogaja v svetu, za to da si izoblikujem svojo držo pogleda na svet, se želim politično udejstvovati, za čenče in za napadanje skupin v  družbi, pri nekaterih pa gre celo, dobro prodati pa če tudi je to laž. Ob tem smo mi kristjani povabljeni, da modro razsodimo kaj sodi v domačo hišo in kaj ni primerno za naš dom. Tisk, ki blati našo vero, ki sramoti kristjane, ki uničuje versko vzgojo, širi podtikanja in zgodovinske laži ne sodi med krščanske bralce. Prav pa je da tudi da od časa do časa pohvalimo dobre stvari z pismom na uredništvo ali pa tudi povemo svoje nestrinjanje z pisanjem določenih člankov.

V tem mesecu zbiramo tudi naročnino za verski tisk. Pri tem pomagamo sebi v duhovni rasti in tudi drugim. Ne zapostavljajmo te velike priložnosti tudi za mladi rod.  Naročena revija je lahko velika spodbuda na poti življenja – prihaja kot darilo vsak mesec.

 

Duhovna pomoč bolnim

Evangeliji nam poročajo o Jezusovem odnosu do bolnikov. Njim je posvečal posebno pozornost in ljubezen. Mi smo njegovi učenci in

tudi od nas pričakuje podobno držo. Pomagamo jim z obiski in tudi duhovno oskrbo. Kako pomembno je to nam kaže tudi sama Cerkev – naša škofija, saj so po mnogih naših bolnišnicah nastavljeni bolniški duhovniki, ki oskrbujejo bolne. Posredujem vam nekaj teh telefonskih številk: za klinični center Ljubljana in bolnico Petra Držaja v Šiški Andrej Mohorčič 041/613 378; bolnišnica Golnik  041/760 352; Psihiatrična klinika Polje 529 22 33. Spomnimo se jih v molitvi bolnikov in duhovnikov.

 

Zahvala za darove

Biti hvaležen ni samo dolžnost temveč prinaša tudi veselje tistemu, ki daje dar in tudi tistemu, ki ga prejema. Za vsa darila – denarne in vse druge oblike s katerim pomagate naši skupnosti se zahvaljujem. Bog vsak dar zapiše v svojo večno zlato knjigo, saj nam je to večkrat povedal, ko je poučeval svoje sodobnike /za kozarec vode boste stokrat poplačani/. Tej zahvali dodajam tudi svojo osebno zahvalo za darove, ki jih namenjate za mojo »kuhinjo«. Vsem darovalcem bodi poplačano iz ljubečih božjih rok.

 

Godovi in mašni nameni 11.1. – 17.1. 2016

pon. Pavlin…………..za + Roman Mikulčič, obl. ob 18 uri

tor.   Tanja……………doma ne bo sv. maše

sr.    Radovan…………za + Ciril Smole, ob 18 uri

čet.   Odon……………za + Jaklič Marinka, ob 18 uri

                                      za + Janez Skubic, ob 19 uri na Gum.

pet.   Mihej…………...za + Angela Godec, obl. ob 18 uri

sob.   Honorat………..za + Franc Gruden, Klanec, ob 18 uri

ned.  2 ned. med l. ….ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                     ob 10 uri za + Leon Henigman, obl.

 

Ob letošnji devetdnevnici za božič

Vsem najprej izrekam lepo zahvalo organistinji Karmen in Veroniki, pevcem, tudi mnogim stalnim obiskovalcem – starejšim in tudi mladim družinam, v prihodnje pa se bomo trudili, da bodo večkrat prišli tudi veroučenci in ne samo na dan, ko so naprošeni. Tudi v tem pogledu naj bi doživeli kaj je priprava na božič, kako bi lahko sodelovali tudi veroučenci višjih razredov pri sv. daritvi.

 

Zahvala kolednikom -  9 mladih je bilo pripravljenih darovati svoj čas za svoje sovrstnike v deželah tretjega sveta. Niso se ustrašili ne mraza, ne pota, ne posmeha ali zavrnitve. Oznanjali so novorojenega, ki prinaša mir, blagoslov in večno življenje.