Romarji smo

Zvrst: 

 

 

ROMARJI   SMO

 

 

Stopili smo v čas dopustov. Vsak si želi nekaj svojega. Ta si želi nekaj časa preživeti na morju, drugi v gorah, tretji ob vodi, četrti na poti, peti na pravem romanju…Vsi smo na romanju proti večnemu cilju – eden tako drugi drugače. Drugi vatikanski koncil je Cerkev večkrat poimenoval »potujoče božje ljudstvo« in s tem nakazal, da je vsa Cerkev kakor romarica na poti v »nebeški Jeruzalem«. Zato naša romanja tudi danes lahko kristjanu pomagajo do večje zavesti, da nimamo tukaj »stalnega mesta, ampak iščemo prihodnjega«. Novi zakonik cerkvenega prava v kan. 1234 naroča, »naj se v božjepotnih svetiščih obilneje oskrbuje sredstva odrešen ja, ko se skrbno oznanja božja beseda, primerno goji liturgično življenje zlasti z obhajanjem evharistije in svete pokore, in negujejo odobrene oblike ljudske pobožnosti«.

Nagib vseh naših romanj naj bi bil v veri, da se Bo udeležuje našega življenja. V tej trdni veri so ljudje romali in v tej veri mnogi romajo še danes: Bog živi z nami, hodi z nami in živi naše življenje z nami. Romanja naj krepijo naše zaupanje, veselje do življenja.

Kako je bilo nekoč nevarno in tvegano romanje na tako daljno pot, kot je Kompostela, nam opisuje župnik Jožef Lavtižar: »Kdor je romal v nekdanjih časih v Kompostelo, Keln, Jeruzalem ali v Velehrad, pripravljal se je za to potovanje kakor za pot v večnost. Pred odhodom je povabil prijatelje na svoj dom. Najprej so šli v procesiji v cerkev, kjer se je opravila za romarja slovesna zadušnica z vigilijo. Iz cerkve so se vrnili v romarjevo hišo k zajtrku in tu se je vršilo slovo. Slovo je bilo toliko bolj ganljivo, ker se je oglašal ta čas mrliški zvonček  iz zvonika. Romar je vzel najpotrebnejše stvari s seboj ter oprtil čez ramo izvotljeno tikvico za pijačo. Potem je segel po krepki palici in odšel v daljni svet. Vsi so imeli solzne oči, ker je bilo negotovo, ali se še kdaj vidijo v življenju. Koliko nevarnosti je na potovanju. Treba je bilo prekoračiti visoke prelaze Pirinejev, visoke Alpe ali pa močvirnata tla. Ponekod sami gozdovi in zveri, drugod pa reke, tod hribi, tam doline, ki jih ni bilo ne konca ne kraja.

Dandanes ni več tako. Romarska svetišča so danes lažje dostopna. Pri roki so nam sodobna prometna sredstva – osebni avto, avtobusi, vlaki, letala, ladje…Včasih so romarji prenočevali v cerkvi, danes v modernih hotelih.

Romanje, tisto pravo, naj bo v daljna svetišča ali pa v najbližje domače, je v svojem bistvu še vedno molitev. Romanje je še vedno pričevanje za versko življenje. Vsak romarski kraj je povezan z zgodovino odrešenja. Romanje pomeni več molitve, premišljevanja, kar naj bi bilo združeno z spovedjo in z obhajilom. Namen romanja je, da se z njega vračamo domov notranje bogatejši. Pravo romanje je vedno samo tisto, na katerem smo okrepili svoje zveze z Bogom in z bližnjimi, tudi s tem, da smo jim romanje omogočili, bolnim in starim pa olajšali.

Ob dragih romanjih, ki si jih danes privoščimo v daljne dežele bi bilo prav misliti, da imamo tudi doma nekaj prav zelo slovečih krajev in cerkva, na katere danes pozabljamo. Ne smemo misliti, da bomo deležni milosti samo na daljnih milostnih krajih. Tudi na svetih krajih naše domovine je potreben naš trud za božje milosti, brez duhovne odprtosti za dobro, brez zaupne molitve ne bo darov. Romajmo predvsem na tista božja pota, ki so sredi našega žitja in bitja, kajti le tako bomo res romarji, ki potujejo v kraje neminljive, večne lepote – k Bogu.

Kdor s srcem roma, spotoma odkriva, da so naša domača romarska svetišča tudi prijetna. Koliko kulturnega bogastva je tu, koliko žlahtnih sadov naše preteklosti…

Znane so nam tudi nove oblike romanja – mladih, romanje treh dežel, romanje škofij, vedno več je tudi peš romanj po domačih krajih, romanje zaupanja in sprave. To so tokovi v globinah, ki utegnejo roditi nov čas, nove medčloveške odnose in odpirajo možnosti za boljši jutrišnji svet

 

NCNG  - Ivanka Golobič

Ob pogrebu in slovesu so še darovali za pokojno mamo Ivanko: Jožica Glad iz pod Straha in Jože Debevec iz Gornjega Blata. Bog plačaj!

 

Bodi dober – delaj dobro

V mesecu juliju se bomo spomnili telesnega dela usmiljenja – mrliče pokopavati in duhovnega dela usmiljenja – za žive in mrtve Boga prositi.

Naši predniki so večkrat molili za srečno zadnjo uro. Doživljali so smrt kot prehod v novo življenje. Ko so molili večerni ave – so ob koncu dodali tudi za rajne in za srečno smrt. Tako jim je smrt postajala nekaj vsakdanjega in so se nanjo pripravljali. Večkrat so tudi molili – nagle in ne previdene smrti reši nas o Gospod. Danes smo veliko krat tudi v smrtni nevarnosti na cesti – na poti…Vključimo to v našo molitev čez dan. Premalo se pogovarjamo o pomenu življenja. Kaj življenje prinaša. Komu smo odgovorni za svoje življenje. Kaj je v življenju dobro storiti in kaj tudi opustiti. Kakšen smisel ima naše delo, učenje, trpljenje, veselje…Ko spremljamo pokojnega k večnemu počitku gremo k sveti maši, v sprevodu ne klepetamo, na pokopališču kot kristjani tudi molimo, izrazimo svojo vero z glasnim odgovarjanjem in pesmijo. Povabimo tudi sorodnike k molitvi – ne bojmo se svojega krščanstva, svojega Boga, ne »bojmo se ljudi – naj nam ne bo nerodno«. Poskrbimo tudi za neznane grobove, morda prižgemo svečko, molimo kratko molitev, odkrivajmo grobove  »neznanih – pobitih, padlih, umorjenih vojakov« druge svetovne vojne.

Za žive in mrtve Boga prositi – V vsakdanji molitvi molimo tudi za vse rajne iz naših družin, za naše prijatelje, učitelje, voditelje, duhovne vzgojitelje, škofe in državnike. Zelo koristno bo če bomo šli večkrat v ta namen tudi k sv. maši – bo v pomoč rajnim pa tudi v sebi bomo poživljali vero v posmrtno življenje. Za svoje bližnje, za tiste, ki so nam storili dobro pa se jih spomnimo tudi v daritvi sv. maše. Prav je če od časa do časa darujemo dar za sveto mašo – ob obletnici smrti, rojstnega dneva, ob spominu na poroko, iz hvaležnosti do staršev…Molimo tudi za duše v vicah. Zelo nam bodo hvaležne za izkazano ljubezen, prav je če se nanje obrnemo tudi z prošnjo za pomoč v stiskah, težavah, v nerazčiščenih odnosih v družini ali v sosedskih odnosih. Obiščimo tudi pokopališča in molimo za rajne.

 

Patrocinij – sv. Ciril in Metod /5.7./

Sveta brata sta ustanovitelja slovanske krščanske izobrazbe in slovanske književnosti. To sta storila, da slovanske narode rešita iz teme nevednosti, da jih

oplemenita ter s krščanskimi resnicami bolj in bolj razsvetlita in v krščanskih čednostih kolikor mogoče izpopolnita, da slovanske narode navdušita za vse, kar je lepo, plemenito, pravično in sveto. Zato moramo sveta apostola častiti in slaviti v krščanskem duhu kot svetnika in prijatelja božja, kakor to želi sveta Cerkev. Predvsem ju častimo v cerkvi s službo božjo in z gorečimi molitvami. Naj nas praznik druži in povezuje, kar je bila tudi velika želja sv. bratov Cirila in Metoda. Maša bo ob 19 uri v torek.

 

Karitas romanje – Kamnik

Odhod bo po dvanajsti uri izpred cerkve na Škofljici. Ogledali si bomo starodavni Kamnik z mnogimi znamenitostmi. Blizu nam je a malo vemo o njegovi zgodovini in preteklosti. Vse to nam bodo odkrili vodiči na poti. Skupaj bomo tudi pri maši in tudi na veseloigri na Studencu.

 

Bralci beril

Med počitnicami ni sporeda, pa sami poglejte, če še koga potrebujemo za branje in sodelujte na tak dejaven način pri sv. daritvi. Z veseljem oznanjujmo največje dogodke zgodovine.

 

Tisk

Naš glas boste lahko dobili v začetku septembra. Vsa oznanila, ki bodo potrebna pa boste lahko prebrali na internetu in jih slišali tudi pri vsaki nedeljski maši. Tednik Družina bo nas bogatil tudi med počitnicami. O stvareh, ki jih preberemo se tudi pogovarjajmo z prijatelji in znanci. Odkrili bomo veliko novega in zanimivega.

 

Godovi in maše 4.7. – 17.7. 2016

pon. Urh...za + Alojzij Lavrič, ob 7.3o zj.

tor.   Ciril, Metod …..v čast sv. Cirilu in Metodu za žup.  19 uri

čet.   Vili………za + Jožef Anžič, ob 20 uri

sob.   Veronika…Ivan Debevec, 30 dan, ob 20 uri

ned.  15n.n. ….ob 8 uri za + Amalija in Rudolf Kovačič

                         ob 10 uri za + Alojz Novak, obl.

čet.   Kamil…….za + Hilda Kraškovic, obl. ob 20 uri

pet.    Vladimir…za + Ivanka Golobič, 3o dan Gum. ob 19 uri

                             za + Janez Potokar, obl. ob 20 uri

sob.  Karmen…..za ++ priporočene v molitev, na romanju

ned.   16 ned……ob 8 uri za žive in mrtve farane

                             ob 10 uri  za + Marija, Franc Hribar

Krištofovo nedeljo bomo obhajali  31.7.  – blagoslov vozil.